Vodenje po razstavi Celovitost z avtorico Neo Likar

ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vas vabi na brezplačno javno vodenje po razstavi z naslovom Celovitost, #nikolibrezbarvnepalete (Wholeness, #nevernotcolorpaletting) z avtorico Nee Likar.

Vodenje bo v sredo, 14. januarja, ob 18. uri v Savinovem likovnem salonu Žalec.

Razstava bo na ogled le še do 16. januarja 2026. Vstop je prost.

Odpiralni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 10.00 do 17.00, sreda od 10.00 do 18.00, petek od 10.00 do 16.00. Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

O ustvarjalki:

Nea Likar je samostojna ustvarjalka, ki deluje na presečišču ilustracije, grafičnega oblikovanja, vizualnega pripovedovanja in ličenja. Izobrazbo je pridobila na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani – smer Oblikovanje vizualnih komunikacij, ilustracija, izpopolnjevala pa se je tudi na Portugalskem (Faculdade des Belas artes, Porto). Zadnja leta je izrazito aktivna na razstavnem področju, poleg tega pa se posveča tudi knjižni in revijalni ilustraciji, še posebej v segmentih, ki povezujejo vizualno pripoved z znanstveno, kritično ali terapevtsko vsebino. V svoji novi seriji prikazuje miniaturne svetove kot kontrapunkt enačenju majhnosti z nepomembnostjo, kar odseva njeno osredotočenost na pomembnost efemernih, a ključnih trenutkov in obstojev, saj je zanjo ilustracija način mišljenja in čutenja, ki presega dekorativnost in deluje kot most med idejo in gledalcem. Stalni motiv umetnice so tudi živali, predvsem ogrožene vrste. Kljub prikupnosti njihova postavitev v vlogo glavnega akterja ni ustvarjena z namenom estetske privlačnosti, saj opozarjajo na različne pomembne vsebine, npr. podcenjene poklice v kulturi, sprejemanje (drugačnosti, mnenj, različnih teles, spolne usmerjenosti, kultur, bližine) in prioritiziranje upočasnitve, skrbi zase.

Njena vsebinska polja segajo od introspektivnih tem, osebne rasti, duševnega zdravja in medosebnih odnosov, do okolijskih vprašanj, odnosa človeka do živali in preizpraševanja družbenih norm. Ilustratorko lahko dojemamo kot skrbno kronistko človeškega položaja, pri čemer se ne izogiba subjektivnemu pripovedovanju, saj vključena simbolika govori v svojem večinsko sprejetem pomenu, a vedno nosi tudi sled osebne note, ki je nakazana, a nikoli docela razkrita. Ta pristop gledalcu omogoča poistovetenje in vstop v svetove, ki jih lahko vzame za svoje.