
Svobodna Palestina | A Free Palestine
11. maja @ 19:00 - 17. maja @ 21:00

๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐๐
๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐
๐ ๐
๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐๐
๐๐๐๐๐๐ ๐๐
๐๐๐๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐ ๐๐๐๐๐
๐๐ฃ๐ฎ๐๐ฅ๐ฃ๐๐ง๐ / ๐๐๐ซ๐ข๐๐จ๐ซ / ๐๐จ๐ฉ๐๐ซ
๐๐.-๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ ๐๐๐๐
Nakba, v arabลกฤini katastrofa, je v Palestini uniฤila ลพivljenja in sproลพila niz krivic, ki se nadaljujejo in v zadnjih letih โ tudi zaradi nekaznovanosti izvrลกevalcev mednarodnih hudodelstev โ stopnjujejo. Obeleลพevati katastrofo je tako tudi dejanje upora zoper pozabo in normalizacijo.
Normalizirati genocid se je zdelo nemogoฤe. Normalizirati poฤasno etniฤno ฤiลกฤenje in preganjanje ljudi se je zdelo nezamisljivo in nesprejemljivo. A v danaลกnjem svetu je laลพje normalizirati hudodelstva, kot vztrajno zasledovati praviฤnost, zahtevati kaznovanje krลกitev mednarodnega prava in odrekanja temeljne ฤloveฤnosti ter krepiti glasove, ki vkljuฤujejo in si ลพelijo s ponosom graditi bogatejลกo in boljลกo prihodnost.
A spomin, ลกe posebej preganjanih, ne izgine. Arhivi ostanejo. Tudi zgodbe.
Ko postane sredstvo terorja ne le etniฤno ฤiลกฤenje, ampak tudi brisanje spomina in preteklosti, ki se ne sklada z izkljuฤujoฤo idejo nadvlade, so lahko stare kasete z glasbo najuฤinkovitejลกe orodje odpora. Odliฤna knjiลพevnost, ki ฤrpa iz resniฤnih dogodkov, je moฤnejลกa od katerekoli propagande. Raziskovanje in zaลกฤita zgodovinskih prostorov ter obnavljanje in oลพivljanje kulturno-arhitekturne dediลกฤine pa so temelj za gradnjo boljลกe, svobodne prihodnosti.
Niz dogodkov Svobodna Palestina se z vsakim letom krepi in ลกiri. In neustavljiva moฤ umetnosti ter kulture je ravno v tem, da nagovarja vse โ k idejam, ki si jih drznemo misliti, in k svetu, ki ga hoฤemo graditi. S tem prispevamo svoj majhen kamen na poti do tega, da bo svobodna Palestina zaลพivela za vse.
(Kristina Boลพiฤ)
๐๐ฌ๐ข ๐๐จ๐ ๐จ๐๐ค๐ข ๐ฉ๐จ๐ญ๐๐ค๐๐ฃ๐จ ๐ฏ ๐๐ง๐ ๐ฅ๐ลกฤ๐ข๐ง๐ข. // All events will be held in english.
English translation of the program is available at: https://www.divjamisel.org/projekti/svobodna-palestina-2026
๐๐๐๐๐๐๐๐๐
๐บ๐๐๐๐๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐ ๐๐๐๐ ๐๐
ฤ๐๐ญ๐ซ๐ญ๐๐ค, ๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐.๐๐ / ๐ค๐ข๐ง๐จ๐๐ฏ๐จ๐ซ๐๐ง๐ ๐๐ ๐๐๐๐
๐, ๐ลก๐ค๐๐ซฤ๐๐ฏ๐ ๐๐๐ฌ๐ญ๐ ๐
๐๐ซ๐จ๐ฃ๐๐ค๐๐ข๐ฃ๐ ๐๐ข๐ฅ๐ฆ๐ ๐ฎ๐๐๐ ๐ฏ๐๐๐
๐น๐๐
ลพ๐๐ (r.: Kaouther Ben Hania, 2025)
Igrano-dokumentarni film Glas Hind Radลพab tunizijske reลพiserke je posnet po resniฤni zgodbi in sledi dogodku 29. januarja 2024, ko prostovoljci Rdeฤega polmeseca v Gazi prejmejo klic v sili. ล estletna deklica Hind Radลพab prosi za pomoฤ, ker je ujeta med mrtvimi sorodniki v avtomobilu, ki ga obstreljujejo izraelske sile.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ง ๐ด๐บ๐
๐น๐ ๐๐ฟ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐ข ๐๐๐๐๐๐๐ก๐ ๐พ๐๐๐๐๐๐๐. ๐๐๐๐๐ลพ๐๐ ๐๐๐ก๐๐๐๐ก๐ ๐๐ ๐๐๐ ๐๐๐ฃ [email protected].
๐๐๐๐๐ฅ๐ฃ๐, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐.๐๐ / ๐๐ฅ๐๐๐๐ฅ๐ขลกฤ๐ ๐๐ฅ๐๐ฃ
๐๐ฅ๐๐๐๐ฅ๐ขลก๐ค๐ ๐ฉ๐ซ๐๐๐ฌ๐ญ๐๐ฏ๐ ๐ฐ๐๐
๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐ลก๐๐๐ ๐๐๐๐๐ (r.: Ivan Peternelj)
V predstavi spremljamo prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni veฤ ลพiva. ๐๐ก๐ฆ๐๐ ๐๐๐ฌ๐ฎ๐, v Londonu ลพiveฤi palestinski pisatelj in dramatik, je l. 2014 o njej napisal dramo. Gospa Suad je tako postala ลกe fikcija, simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Igrata ๐๐ฏ๐๐ง ๐๐๐ญ๐๐ซ๐ง๐๐ฅ๐ฃ in ๐๐ซ๐๐ ๐ ๐๐จ๐ญ๐จฤ๐ง๐ฃ๐๐ค.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ง ๐บ๐๐๐๐๐๐ลกฤ๐๐ ๐บ๐๐๐, ๐ท๐๐ขลก๐ก๐ฃ๐๐ ๐ง๐ ๐ข๐๐๐ก๐๐๐ ๐ก ๐ด๐๐บ๐๐ ๐๐ ล ๐พ๐๐ถ ๐๐๐๐๐๐๐ลกฤ๐๐. ๐๐ ๐ก๐๐๐๐๐๐ (12 ๐ธ๐๐
/๐๐๐๐๐, 8 ๐ธ๐๐
/๐ง๐๐ลพ๐๐๐) ๐ ๐ ๐๐ ๐ฃ๐๐๐๐ ๐๐ olaii.com ali ๐ข๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐ ๐ก๐๐ฃ๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐บ๐๐๐๐๐๐ลกฤ๐ ๐บ๐๐๐.
๐ท๐๐๐๐๐๐
๐๐จ๐ง๐๐๐๐ฅ๐ฃ๐๐ค, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐.๐๐ / ๐๐ฅ๐จ๐ฏ๐๐ง๐ฌ๐ค๐ ๐ค๐ข๐ง๐จ๐ญ๐๐ค๐
๐๐ซ๐จ๐ฃ๐๐ค๐๐ข๐ฃ๐ ๐๐ข๐ฅ๐ฆ๐ ๐ท๐๐๐๐๐๐๐๐ โ๐๐(r.: Annemarie Jacir, 2025/ podnapisi: slovenski/angleลกki)
Piลกe se leto 1936. Britanska kolonialna oblast nad Palestino povzroฤi vsesploลกno nezadovoljstvo ljudi, predvsem zaradi britanske podpore sionizmu in dodelitve palestinskih zemljiลกฤ za judovska naselja. Presunljivi film dramatizira boje Palestincev in Palestink proti tem kolonialnim procesom in nudi vpogled v manj znan, a kljuฤen zgodovinski trenutek. V film nas uvede novinarka in filmska kritiฤarka ๐๐๐ญ๐ซ๐ ๐๐๐ญ๐๐ซ๐.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ ๐๐๐๐ฃ๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐ก๐๐๐. ๐๐ ๐ก๐๐๐๐๐๐ (4,8 ๐ธ๐๐
) ๐ ๐ ๐๐ ๐ฃ๐๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐โ ๐๐๐ ๐ก๐โ ๐๐๐๐ฃ๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐ก๐๐๐.
๐๐.๐๐ / ๐๐ฅ๐๐๐๐ฅ๐ขลกฤ๐ ๐๐ฅ๐๐ฃ
๐๐ฅ๐๐๐๐ฅ๐ขลก๐ค๐ ๐ฉ๐ซ๐๐๐ฌ๐ญ๐๐ฏ๐ ๐ฉ๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐: ๐ฏ๐๐๐๐๐ ๐จ๐๐๐๐
๐ – ๐๐๐๐๐
Teoretsko orodje Hannah Arendt lahko uporabimo za analizo genocida v Palestini, ki je odraz neuฤinkovite mednarodnopravne politike, normalizacije vojnih zloฤinov, cenzure javnega mnenja, ekonomskega oportunizma in kolonialistiฤnih praks.
Glas Hannah Arendt, politiฤne teoretiฤarke, filozofinje, politiฤne migrantke in judinje iz sredine 20. stoletja, je glas zatirane etniฤne skupnosti. Projekt zato njeno delo prepuลกฤa v interpretacijo performerju ๐๐๐ซ๐ข๐๐ฌ๐ฎ ๐๐๐ฎ๐๐๐๐๐ซ๐ฃ๐ฎ iz Betlehema v Palestini. Z deli Hannah Arendt v arabskem prevodu, torej v jeziku zatiranih, moramo preizpraลกevati danaลกnjo dialektiko ลพrtve in birokrata.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ง ๐บ๐๐๐๐๐๐ลกฤ๐๐ ๐บ๐๐๐. ๐๐ ๐ก๐๐๐๐๐๐ (12 ๐ธ๐๐
/๐๐๐๐๐, 8 ๐ธ๐๐
/๐ง๐๐ลพ๐๐๐) ๐ ๐ ๐๐ ๐ฃ๐๐๐๐ ๐๐ olaii.com ali ๐ข๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐ ๐ก๐๐ฃ๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐บ๐๐๐๐๐๐ลกฤ๐ ๐บ๐๐๐.
๐๐จ๐ซ๐๐ค, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐:๐๐ / ๐
๐๐ค๐ฎ๐ฅ๐ญ๐๐ญ๐ ๐ณ๐ ๐๐ซ๐ฎลพ๐๐๐ง๐ ๐ฏ๐๐๐, ๐ฏ๐๐ฅ๐ข๐ค๐ ๐๐ฏ๐จ๐ซ๐๐ง๐
๐๐จ๐ ๐จ๐ฏ๐จ๐ซ ๐ณ ๐ง๐จ๐ฏ๐ข๐ง๐๐ซ๐ฃ๐๐ฆ ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ
V nobenem vojaลกkem spopadu doslej ni bilo ubitih veฤ novinarjev in novinark kot v Gazi. Kako med okupacijo in genocidom delujejo palestinski novinarji in novinarke? Delov novinar ๐๐ฅ๐ฃ๐ลพ ๐๐ซ๐๐๐๐ se o tem pogovarja s palestinskim novinarjem ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ, ki je odraลกฤal v Gazi. Priฤevanja ljudi, rojenih v veฤni okupaciji, ลกiri tudi prek novinarskih besedil, ki jih objavljajo svetovni mediji. ๐ท๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ ๐พ๐๐ก๐๐๐๐ ๐ง๐ ๐๐๐๐๐๐ ๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐ข๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐ ลก๐ก๐ข๐๐๐๐ ๐๐ ๐น๐ท๐ ๐๐ฟ.
๐๐:๐๐ / ๐๐๐ง๐ญ๐๐ซ ๐ข๐ฅ๐ฎ๐ฌ๐ญ๐ซ๐๐๐ข๐ฃ๐ ๐ง๐ ๐๐จ๐๐ง๐ข๐ค๐จ๐ฏ๐ข ๐๐จ๐ฆ๐ฤ๐ข๐ฃ๐ข
๐๐๐ณ๐ฌ๐ญ๐๐ฏ๐ ๐ฌ๐ญ๐ซ๐ข๐ฉ๐จ๐ฏ ๐ฉ๐๐ฅ๐๐ฌ๐ญ๐ข๐ง๐ฌ๐ค๐ข๐ก ๐๐ฏ๐ญ๐จ๐ซ๐ฃ๐๐ฏ ๐ข๐ง ๐๐ฏ๐ญ๐จ๐ซ๐ข๐
V sodelovanju s palestinskim ilustratorjem in aktivistom ๐๐จ๐ก๐๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐๐๐๐๐ง๐๐ก๐จ๐ฆ, lanskim gostom Svobodne Palestine, je nastala razstava 14 palestinskih ilustratorjev in ilustratork, ki skozi risbo priฤajo o ลพivljenju, odporu in upanju ter razkrivajo osebne in kolektivne zgodbe sodobne Palestine. Razstavo kurirata Mohammad Sabaaneh in Maruลกa Uhan.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ ๐ถ๐๐๐ก๐๐๐ ๐๐๐ข๐ ๐ก๐๐๐๐๐๐.
๐๐:๐๐ / ๐๐จ๐๐ง๐ข๐ค๐จ๐ฏ๐ ๐๐จ๐ฆ๐ฤ๐ข๐ฃ๐
๐๐ ๐๐ซ๐ ๐๐จ๐ญ ๐๐ฎ๐ฆ๐๐๐ซ๐ฌ (๐๐ข๐ฌ๐ฆ๐จ ลก๐ญ๐๐ฏ๐ข๐ฅ๐ค๐), ๐ฉ๐ซ๐๐๐ฌ๐ญ๐๐ฏ๐ข๐ญ๐๐ฏ ๐ฉ๐ฅ๐๐ญ๐๐จ๐ซ๐ฆ๐ ๐ข๐ง ๐ค๐ง๐ฃ๐ขลพ๐ง๐ ๐ข๐ณ๐๐๐ฃ๐ ๐ณ ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ
Palestinke in Palestinci se v medijih praviloma pojavljajo kot neosebne ลกtevilke. V odgovor je leta 2015 nastal projekt ๐๐ ๐ด๐๐ ๐๐๐ก ๐๐ข๐๐๐๐๐ (WANN, Nismo ลกtevilke), v katerem se mlade piske in pisci iz Gaze pod mentorstvom literarnih in novinarskih peres z vsega sveta mojstrijo v pripovedovanju in poroฤanju o ลพivljenju pod okupacijo. Zgodbe so objavljene na spletni platformi WANN, v drugih medijih ter istoimenski antologiji zgodb (Penguin Books, 2025). Z novinarjem ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ, soustanoviteljem platforme WANN in sourednikom antologije, se pogovarja prevajalka in komparativistka ๐๐๐ญ๐ฃ๐ ๐๐๐ค๐ซ๐๐ฃลก๐๐ค.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ง ๐๐๐๐ลพ๐๐ ๐๐๐โ๐๐ ๐๐ ๐๐๐ฃ๐๐๐ ๐ต๐๐๐๐.
๐๐ซ๐๐๐, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐:๐๐-๐๐.๐๐ / ๐ฉ๐ซ๐๐ ๐๐ซ๐ข๐ญ๐ฅ๐ขฤ๐ฃ๐๐ฆ
๐๐๐ฃ๐๐ฆ ๐ณ ๐ข๐ณ๐๐๐ฅ๐ค๐ข ๐ข๐ง ๐ค๐ง๐ฃ๐ข๐ ๐๐ฆ๐ข ๐ฉ๐๐ฅ๐๐ฌ๐ญ๐ข๐ง๐ฌ๐ค๐ข๐ก ๐๐ฏ๐ญ๐จ๐ซ๐ฃ๐๐ฏ ๐ข๐ง ๐๐ฏ๐ญ๐จ๐ซ๐ข๐
Na stojnicah se predstavijo ๐ป๐๐๐ฆ ๐ฟ๐๐๐ ๐ โ๐๐ z avtentiฤnimi izdelki iz Palestine, ki jih ustvarjajo Palestinke, ter ๐๐ ๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐ก, samoorganizirani kolektiv prosilk za azil, migrantk in aktivistk, ki se s skupnostnim kvaฤkanjem borijo proti rasizmu. Premierno so na voljo tudi ๐๐๐๐ ๐๐ง ๐บ๐๐ง๐ (๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐ ๐บ๐๐ง๐), ki nastajajo s podporo prostovoljcev in prostovoljk z vsega sveta, ter izbor knjig palestinskih avtorjev in avtoric.
๐๐:๐๐ / ๐๐ซ๐ข๐ญ๐ฅ๐ขฤ๐ฃ๐
๐๐จ๐ฏ๐ข๐ง๐๐ซ๐ฌ๐ญ๐ฏ๐จ ๐ฉ๐จ ๐๐๐ณ๐ข, ๐ฉ๐จ๐ ๐จ๐ฏ๐จ๐ซ ๐ฌ ๐ฉ๐๐ฅ๐๐ฌ๐ญ๐ข๐ง๐ฌ๐ค๐ข๐ฆ๐ ๐ง๐จ๐ฏ๐ข๐ง๐๐ซ๐ฃ๐๐ฆ๐ ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ (๐ฏ ลพ๐ข๐ฏ๐จ) ๐ข๐ง ๐๐๐ฎ๐๐๐ค๐๐ซ๐ฃ๐๐ฆ ๐๐๐๐๐จ๐ฆ (๐ฉ๐ซ๐๐ค ๐ฌ๐ฉ๐ฅ๐๐ญ๐)
Cena, ki so jo novinarke in novinarji v Gazi plaฤali za opravljanje svojega dela, je neizmerljiva, in novinarstvo se je za vedno spremenilo. O tem, kakลกno bo novinarstvo po Gazi, razmiลกljamo z ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ, v Gazi rojenim novinarjem, ki trenutno ลพivi v Londonu, in ๐๐๐ฎ๐๐๐ค๐๐ซ๐ฃ๐๐ฆ ๐๐๐๐๐จ๐ฆ, palestinskim novinarjem iz begunskega taboriลกฤa Deir al Balah v Gazi, ki trenutno ลพivi na Irskem. Pogovor vodi ๐๐ลก๐ฉ๐๐ซ ๐๐ง๐๐ซ๐ข๐ง๐๐ค.
ฤ๐๐ญ๐ซ๐ญ๐๐ค, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐.๐๐ / ๐๐จ๐๐ง๐ข๐ค๐จ๐ฏ๐ ๐๐จ๐ฆ๐ฤ๐ข๐ฃ๐
๐๐ข๐ง๐ข ๐ข๐ณ ๐๐๐ณ๐, ๐ฉ๐ซ๐๐๐ฌ๐ญ๐๐ฏ๐ข๐ญ๐๐ฏ ๐ฉ๐ซ๐จ๐ฃ๐๐ค๐ญ๐ ๐ข๐ง ๐ฉ๐ซ๐๐ฏ๐จ๐๐จ๐ฏ
Projekt ๐๐๐๐ ๐๐ง ๐บ๐๐ง๐ (๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐ ๐บ๐๐ง๐) predstavljamo v hibridnem pogovoru s kolektivom mladih iz Gaze ๐๐จ๐๐ฌ๐ญ๐๐ฅ ๐๐ข๐ง๐๐ฌ ๐๐ซ๐๐ฌ๐ฌ. Prek spleta se nam bodo pridruลพili ๐๐ฏ๐ ๐๐๐ฎ ๐๐๐ซ๐ข๐๐ฆ, ๐๐ก๐๐ฅ๐๐ ๐๐ฅ ๐๐๐ซ๐ฌ๐ก๐๐ฅ in ๐๐๐ฆ๐๐ก ๐๐๐ช๐จ๐ฎ๐ญ, v ลพivo pa prevajalka ๐๐ขลก๐ง๐ฃ๐ ๐๐๐ซ๐ฆ๐๐ง. Ilustrirani zini ob prostovoljski podpori z vsega sveta prinaลกajo pesmi, kratke zgodbe in eseje iz Gaze, ki so prevedeni v ลกtevilne jezike, zdaj tudi v slovenลกฤino. Zbrana sredstva gredo avtorjem in avtoricam. Pogovor vodi ๐๐ข๐ง๐จ ๐๐จ๐ ๐ซ๐๐ฃ๐. ๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ง ๐๐๐๐๐๐ ๐๐ธ๐.
๐๐:๐๐ / ๐๐จ๐๐ง๐ข๐ค๐จ๐ฏ๐ ๐๐จ๐ฆ๐ฤ๐ข๐ฃ๐
๐ด๐๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐, ๐ฉ๐ซ๐๐๐๐ฏ๐๐ง๐ฃ๐ ๐๐จโ๐ฆ๐ข๐ง๐ ๐๐ฐ๐๐ข๐ญ๐๐ญ๐, ๐ฉ๐ซ๐จ๐ฃ๐๐ค๐๐ข๐ฃ๐ ๐ค๐ซ๐๐ญ๐ค๐๐ ๐ ๐๐ข๐ฅ๐ฆ๐ ๐ข๐ง ๐ฉ๐จ๐ฌ๐ฅ๐ฎลก๐๐ฅ๐ง๐ข๐๐
Palestinski zvoฤni arhiv, ki ga je leta 2019 ustanovil ๐๐จโ๐ฆ๐ข๐ง ๐๐ฐ๐๐ข๐ญ๐๐ญ, ohranja, dokumentira in posreduje palestinsko zvoฤno dediลกฤino. Poleg posnetkov in ponovnih izdaj zbira zgodbe iz zgodovine palestinske glasbe in zgodbe ljudi, ki so jo ustvarjali in distribuirali med izgnanstvom in cenzuro. Zvoฤni arhiv v razliฤnih formatih โ od radijskih programov prek AV instalacij do performansov โ umeลกฤa glasbo v njene kulturne, druลพbene in politiฤne kontekste. Arhivsko prakso raziskuje kot dekolonialno metodologijo in dejanje odpora.
๐๐๐ญ๐๐ค, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐:๐๐ / ๐
๐ข๐ฅ๐จ๐ณ๐จ๐๐ฌ๐ค๐ ๐๐๐ค๐ฎ๐ฅ๐ญ๐๐ญ๐ ๐๐ง๐ข๐ฏ๐๐ซ๐ณ๐ ๐ฏ ๐๐ฃ๐ฎ๐๐ฅ๐ฃ๐๐ง๐ข, ๐ฉ๐ซ๐๐๐๐ฏ๐๐ฅ๐ง๐ข๐๐ ๐
๐๐๐ฅ๐๐ญ๐ง๐ข๐๐ ๐ง๐๐ค๐๐, ๐ค๐ข ๐ฌ๐ ๐ง๐๐๐๐ฅ๐ฃ๐ฎ๐ฃ๐, ๐ฉ๐จ๐ ๐จ๐ฏ๐จ๐ซ ๐ฌ ๐๐ฎ๐ฌ๐๐ง ๐๐๐ฎ๐ฅ๐ก๐๐ฐ๐
Na dan spomina na nakbo (palestinski izraz za katastrofo, ki jo predstavlja etniฤno ฤiลกฤenje, ki so ga v Palestini leta 1948 izvedle sionistiฤne milice) se pogovarjamo s palestinsko-ameriลกko intelektualko ๐๐ฎ๐ฌ๐๐ง ๐๐๐ฎ๐ฅ๐ก๐๐ฐ๐, avtorico romana Jutra v Dลพeninu.
O posledicah nakbe, vztrajnem slabลกanju pogojev za preลพivetje Palestincev in Palestink pod izraelsko okupacijo ter tem, kaj pomenita v Palestini identiteta upora in ohranjanje spomina, se z gostjo pogovarja zgodovinar dr. ลฝ๐ข๐ ๐ ๐๐ฆ๐จ๐ฅ๐ขฤ. ๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ ๐ถ๐๐๐ก๐๐๐ ๐ง๐ ๐๐๐ลพ๐๐๐๐ฃ๐งโ๐๐๐๐ ลก๐ก๐ข๐๐๐๐ ๐น๐๐๐๐ง๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐ข๐๐ก๐๐ก๐ ๐๐ฟ.
๐๐:๐๐ / ๐๐ฎ๐ณ๐๐ฃ ๐ณ๐ ๐๐ซ๐ก๐ข๐ญ๐๐ค๐ญ๐ฎ๐ซ๐จ ๐ข๐ง ๐จ๐๐ฅ๐ข๐ค๐จ๐ฏ๐๐ง๐ฃ๐
๐๐ซ๐ก๐ข๐ญ๐๐ค๐ญ๐ฎ๐ซ๐ ๐จ๐๐ฉ๐จ๐ซ๐, ๐ฉ๐จ๐ ๐จ๐ฏ๐จ๐ซ ๐ณ ๐๐ง๐ญ๐จ๐ข๐ง๐จ๐ฆ ๐๐๐๐๐จ๐ฎ๐ฅ๐จ๐ฆ
Gaza ostaja v primeลพu hude humanitarne krize in obseลพnega uniฤenja kulturne in naravne dediลกฤine, na Zahodnem bregu pa se ลกirijo nezakonite naselbine in nasilno preganjanje palestinskega prebivalstva. Z ruลกenjem sosesk, uniฤenjem podeลพelja, javne infrastrukture in dediลกฤine izginjajo skupnosti, njihov zgodovinski spomin in tradicije, ki so se oblikovale skozi stoletja. Izguba prostora z njegovo dediลกฤino ogroลพa obstoj palestinskega naroda in njegova temeljna izhodiลกฤa za prihodnost. Pogovor s palestinsko-britanskim arhitektom Antoinom Raffoulom, ki se osredotoฤa na vpraลกanje prihodnosti Gaze, povezuje doc. dr. ๐๐ลพ๐ ฤ๐๐๐ซ๐จ๐ง ๐๐ข๐ฉ๐จ๐ฏ๐๐.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ง ๐๐ข๐ง๐๐๐๐ ๐ง๐ ๐๐โ๐๐ก๐๐๐ก๐ข๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ ๐ก๐๐ ๐น๐๐๐ข๐๐ก๐๐ก๐ ๐ง๐ โ๐ข๐๐๐๐๐ ๐ก๐ฤ๐๐ ลก๐ก๐ข๐๐๐๐ ๐๐.
๐๐จ๐๐จ๐ญ๐, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐:๐๐ / ๐๐ฅ๐ฎ๐ ๐๐๐ง๐ค๐๐ซ๐ฃ๐๐ฏ๐๐ ๐ ๐๐จ๐ฆ๐
๐๐๐ฅ๐๐ฌ๐ญ๐ข๐ง๐ ๐ฃ๐ ลพ๐ข๐ฏ๐ฅ๐ฃ๐๐ง๐ฃ๐, ๐ฉ๐จ๐ ๐จ๐ฏ๐จ๐ซ ๐ฌ ๐๐ฎ๐ฌ๐๐ง ๐๐๐ฎ๐ฅ๐ก๐๐ฐ๐
O Palestini in o svetu danes se pogovarjamo s ๐๐ฎ๐ฌ๐๐ง ๐๐๐ฎ๐ฅ๐ก๐๐ฐ๐, svetovno priznano pisateljico, avtorico knjige ๐ฝ๐ข๐ก๐๐ ๐ฃ ๐ทลพ๐๐๐๐๐ข (Cankarjeva zaloลพba, 2023, prev. Lili Potpara), ki je bila veฤkrat razprodana in ponatisnjena tudi v slovenskem prevodu. Pogovor teฤe o kolonialnem zatiranju in izkoriลกฤanju, ki ne pojenjata, o tem, zakaj je knjiลพevnost lahko moฤnejลกa od etnonacionalistiฤnega sovraลกtva in o tem, kako je v ZDA organizirati literarni festival palestinskih glasov in zgodb. Z gostjo se pogovarja novinarka, prevajalka in pravnica ๐๐ซ๐ข๐ฌ๐ญ๐ข๐ง๐ ๐๐จลพ๐ขฤ.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐๐๐๐๐๐๐ข๐๐๐๐๐ ๐ ๐ถ๐๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐ ๐๐๐๐๐ ๐๐ ๐ถ๐๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐ ๐ง๐๐๐ลพ๐๐. ๐๐ ๐ก๐๐๐๐๐๐ (5 ๐ธ๐๐
) ๐ ๐ ๐๐ ๐ฃ๐๐๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐โ ๐๐๐ ๐ก ๐ถ๐๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐ ๐๐๐๐: https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/presecisca-zgodb-susan-abulhawa-palestina-je-zivljenje
๐๐๐๐๐๐๐
๐๐ซ๐๐๐, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐.๐๐-๐๐.๐๐ / ๐
๐ข๐ฅ๐จ๐ณ๐จ๐๐ฌ๐ค๐ ๐๐๐ค๐ฎ๐ฅ๐ญ๐๐ญ๐ ๐๐ง๐ข๐ฏ๐๐ซ๐ณ๐ ๐ฏ ๐๐๐ซ๐ข๐๐จ๐ซ๐ฎ
๐๐จ๐ ๐จ๐ฏ๐จ๐ซ ๐ณ ๐ง๐จ๐ฏ๐ข๐ง๐๐ซ๐ฃ๐๐ฆ ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ ๐จ ๐ณ๐ ๐จ๐๐๐๐ก ๐ฆ๐ฅ๐๐๐ข๐ก ๐ฉ๐๐ฅ๐๐ฌ๐ญ๐ข๐ง๐ฌ๐ค๐ข๐ก ๐ฉ๐ข๐ฌ๐๐ญ๐๐ฅ๐ฃ๐๐ฏ ๐ข๐ง ๐ฉ๐ข๐ฌ๐๐ญ๐๐ฅ๐ฃ๐ข๐
Na dogodku se s soustanoviteljem platforme We Are Not Numbers (Nismo ลกtevilke) in novinarjem ๐๐ก๐ฆ๐๐๐จ๐ฆ ๐๐ฅ๐ง๐๐จ๐ฎ๐ช๐จ๐ฆ pogovarjamo o poslanstvu in delovanju platforme ๐๐๐ ๐๐ ลก๐ก๐๐ฃ๐๐๐๐ ter njenem pomenu za mlade Palestince in Palestinke, ki jim pisanje pomaga uresniฤiti njihove sanje o poklicni poti. Pogovor vodi ๐๐ฅ๐จ๐ซ๐ข๐ ๐ลพ๐๐ง๐ค๐ขฤ.
๐๐.๐๐ / ๐๐๐๐๐, ๐ฉ๐ซ๐จ๐ฌ๐ญ๐จ๐ซ ๐ฎ๐ฆ๐๐ญ๐ง๐จ๐ฌ๐ญ๐ข ๐ข๐ง ๐ฉ๐๐ซ๐ญ๐ข๐๐ข๐ฉ๐๐๐ข๐ฃ๐, ๐๐ซ๐ ๐ซ๐๐ฏ๐จ๐ฅ๐ฎ๐๐ข๐ฃ๐ ๐
๐ด๐๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐, ๐ฉ๐ซ๐๐๐๐ฏ๐๐ง๐ฃ๐ ๐๐จโ๐ฆ๐ข๐ง๐ ๐๐ฐ๐๐ข๐ญ๐๐ญ๐, ๐ฉ๐ซ๐จ๐ฃ๐๐ค๐๐ข๐ฃ๐ ๐ค๐ซ๐๐ญ๐ค๐๐ ๐ ๐๐ข๐ฅ๐ฆ๐ ๐ข๐ง ๐ฉ๐จ๐ฌ๐ฅ๐ฎลก๐๐ฅ๐ง๐ข๐๐
Palestinski zvoฤni arhiv, ki ga je leta 2019 ustanovil ๐๐จโ๐ฆ๐ข๐ง ๐๐ฐ๐๐ข๐ญ๐๐ญ, ohranja, dokumentira in posreduje palestinsko zvoฤno dediลกฤino. Poleg posnetkov in ponovnih izdaj zbira zgodbe iz zgodovine palestinske glasbe in ljudi, ki so jo ustvarjali in distribuirali med razseljevanjem, cenzuro, izgnanstvom. Zvoฤni arhiv si v razliฤnih formatih – od radijskih programov prek AV instalacij do performansov – prizadeva umeลกฤati glasbo v njene kulturne, druลพbene in politiฤne kontekste. Arhivsko prakso raziskuje kot dekolonialno metodologijo in dejanje odpora.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ ๐๐๐๐๐๐ก๐๐ฃ๐๐ ๐๐ด๐พ๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐ลพ๐.
๐๐๐๐๐ฅ๐ฃ๐, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐.๐๐ ๐๐จ๐๐ง๐ข ๐ฌ๐ญ๐จ๐ฅ๐ฉ ๐ฏ ๐๐๐ซ๐ข๐๐จ๐ซ๐ฎ
๐๐๐ฅ๐๐ฌ๐ญ๐ข๐ง๐ ๐ฃ๐ ลพ๐ข๐ฏ๐ฅ๐ฃ๐๐ง๐ฃ๐, ๐ฉ๐จ๐ ๐จ๐ฏ๐จ๐ซ ๐ฌ ๐๐ฎ๐ฌ๐๐ง ๐๐๐ฎ๐ฅ๐ก๐๐ฐ๐
O Palestini in o svetu danes se pogovarjamo s ๐๐ฎ๐ฌ๐๐ง ๐๐๐ฎ๐ฅ๐ก๐๐ฐ๐, svetovno priznano pisateljico, avtorico knjige ๐ฝ๐ข๐ก๐๐ ๐ฃ ๐ทลพ๐๐๐๐๐ข (Cankarjeva zaloลพba, 2023, prev. Lili Potpara), ki je bila veฤkrat razprodana in ponatisnjena tudi v slovenskem prevodu. Pogovor teฤe o kolonialnem zatiranju in izkoriลกฤanju, ki ne pojenjata, o tem, zakaj je knjiลพevnost lahko moฤnejลกa od etnonacionalistiฤnega sovraลกtva in o tem, kako je v ZDA organizirati literarni festival palestinskih glasov in zgodb. Pogovor v Mariboru vodi ๐๐ซลก๐ค๐ ๐๐ซ๐๐ณ๐ง๐ข๐ค.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ ๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐ลพ๐, ๐ฟ๐ข๐ก๐๐๐ฃ๐๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐ลกฤ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐, ๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐ลพ๐๐๐๐ ๐ก๐๐ ๐ถ๐๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐ ๐ง๐๐๐ลพ๐๐.
๐๐๐๐๐
ฤ๐๐ญ๐ซ๐ญ๐๐ค, ๐๐. ๐ฆ๐๐ฃ
๐๐.๐๐ ๐
๐๐ค๐ฎ๐ฅ๐ญ๐๐ญ๐ ๐ณ๐ ๐ก๐ฎ๐ฆ๐๐ง๐ข๐ฌ๐ญ๐ขฤ๐ง๐ ลก๐ญ๐ฎ๐๐ข๐ฃ๐ ๐๐ง๐ข๐ฏ๐๐ซ๐ณ๐ ๐ง๐ ๐๐ซ๐ข๐ฆ๐จ๐ซ๐ฌ๐ค๐๐ฆ
๐๐ฤ๐ซ๐ญ ๐ณ๐ ๐๐๐ณ๐จ โ ๐ฉ๐จ๐ง๐จ๐ฏ๐ง๐ ๐ข๐ณ๐ ๐ซ๐๐๐ง๐ฃ๐ ๐ฌ๐ฉ๐จ๐ฆ๐ข๐ง๐, ๐ฉ๐ซ๐๐๐๐ฏ๐๐ง๐ฃ๐ ๐๐ง๐ญ๐จ๐ข๐ง๐ ๐๐๐๐๐จ๐ฎ๐ฅ๐
Palestinsko-britanski arhitekt, ki je v desetletjih udejstvovanja razvil angaลพirano prakso na podroฤju arhitekture in kulturne dediลกฤine, obravnava eno najbolj aktualnih in kompleksnih tem danaลกnjega ฤasa โ prihodnost Gaze po obseลพnem uniฤenju. Njegova vizija obnove Gaze izhaja iz mednarodnega prava in kritiฤne refleksije dosedanjih poskusov reลกevanja situacije v Palestini, ki v 78 letih niso prinesli praviฤne reลกitve in so na koncu vodili v genocid. Predavanju sledi razprava.
๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐๐ ๐ฃ ๐ ๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐ข ๐ ๐น๐๐๐ข๐๐ก๐๐ก๐ ๐ง๐ โ๐ข๐๐๐๐๐ ๐ก๐ฤ๐๐ ลก๐ก๐ข๐๐๐๐ ๐๐, ๐พ๐๐๐๐๐๐๐๐๐ ๐ก๐๐ ๐๐ข๐ง๐๐๐๐ ๐ง๐ ๐๐โ๐๐ก๐๐๐ก๐ข๐๐ ๐๐ ๐๐๐๐๐๐๐ฃ๐๐๐๐
__
Organizacija in produkcija: Gibanje za pravice Palestincev (zanj Nada Pretnar) in Zavod Divja misel (zanj Tina Popoviฤ)
Koprodukcija: Zavod Pekarna Magdalenske mreลพe, zanj Urลกka Breznik.
Programski partnerji: Cankarjev dom, Cankarjeva zaloลพba, Druลกtvo za umetnost AVGUS, Gledaliลกฤe Glej, Lutkovno gledaliลกฤe Maribor, MAO – Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Kallipolis, Mariborska knjiลพnica, Mladi PEN, Osrednja knjiลพnica Koper, Pritliฤje, Slovenska kinoteka, ล KUC gledaliลกฤe, Univerza v Ljubljani: AGRFT v sklopu projekta KINOFILM, Filozofska fakulteta – Center za bliลพnjevzhodne ลกtudije, Fakulteta za druลพbene vede – Katedra za medijske in komunikacijske ลกtudije, VAKUM, Zaloลพba Sophia in revija Borec
Program sofinancirajo: Mestna obฤina Ljubljana, Mestna obฤina Maribor, Javna agencija za knjigo RS, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo RS, Gibanje za pravice Palestincev.
Medijski pokrovitelj serije Svobodna Palestina 2026: Mladina
Naslovna ilustracija: Mohammad Sabaaneh
Grafiฤno oblikovanje: Alja Herlah/
Produkcija: Jelena Radiฤ
Stiki z javnostmi: Maja Rotter, Nada Pretnar
Kontakt:
Vodnikova c. 65, 1000 Ljubljana / [email protected] / 030 454 768 / www.divjamisel.org

