KINO – FILMSKA PROJEKCIJA: OBLAKI SO RDEČI ( 1. in 2. del)

OBLAKI SO RDEČI, 1. in 2. del, 1983, nadaljevanka v štirih delih, RTV SLO, režija: Andrej Stojan, scenarij: Tone Partljič, direktor fotografije: Ubald Trnkoczy

Spomini scenarista
Po nepričakovanih »ruševinah« televizijske nadaljevanke Dražgoška bitka, ki je bila nekoliko megalomansko načrtovana in zastavljena, sta se pri meni med dopustovanjem v Umagu oglasila direktor gledališč Bojan Štih in njegov prijatelj Božo Kovač, direktor slovenske televizije, in me na dolgem pogovoru nagovarjala, da je pristal, da napišem veliko bolj »komorno« nadaljevanko v treh delih, ki pa naj seveda govori o legendarni dražgoški bitki iz začetka 1942, ki se je končala s požigom vasi in ubitimi domačini. Kot dodaten neumetniški argument sta omenjala že postavljeno filmsko vas Dražgoše, stotine nemški in partizanskih kostumov, torej velike stroške in željo, da bi vsa malo »rehabilitirali« vložene stroške. Presenečen nisem rekel ne ja ne ne, ampak sem si vzel en mesec časa, da se seznanim z načrtom, premislim, preberem, kar je dosegljivo in se odločim, »Pogajalca« sta zatrdila, da se ne bo nihče politično ali kako drugače vmešaval in se tudi res ni. Do samega konca. Avtor je videl možnost za nekakšno partizansko igro v etičnih in moralnih nemškega štaba v Železnikih. Presunilo ga je, da so se Dražgoše »začele« v septembru na posvetovanje v Stolicah s Titovo nejevoljo, ker partizanske vstaje v Sloveniji ne vodi Komunistična partija, ampak neka Osvobodilna fronta in da naroča neke vrste bitko in zmago in ustanovitev manjšega osvobojenega ozemlje, ki so jo zasedle nemške, ne italijanske čete… Kakršna je bila recimo Užiška Republika. S Cankarjevim bataljonom in njegovim uspešnim delovanjem v Poljanski dolini in z osvoboditvijo uporniških ujetnikov Škofji Loki so nalogo pravzaprav izpolnili, potem pa so se zaradi nemške premoči morali umakniti proti zahodu in so na silvestrovo 1941 prispeli v Dražgoše. Domačini so jih prosili, naj zapustijo vas, ker je nemška komanda v Železnikih pretila s požigom, če bi kdo prenočil partizane in s streljanjem talcev. Vodstvo partizanov se je odločilo ostati, dovolilo je poslanstvu prebivalcev, da so jih šli prijavit v Železnike, da bi se izognili represalijam… Govorili so o Dražgoški republiki. Odločili so se vztrajati zlasti, ker je prvi nemški napad iz Železnikov 6. januarja 1942 nadvse uspešno ustavili in razbili. Toda Nemci so pripeljali močnejše topovi v naslednjih dveh dneh so se morali partizani kar na hitro reševati, vas pa prepustiti napovedanim represalijam in maščevanju Nemcev. Videl sem v odnosu vodstva Cankarjevega bataljona do domačinov, ki so prosili, na zapustijo Dražgoše in kasnejšo povzročeno tragedijo in posledicah prostor za etično samospraševanje udeležencev in interpretacij zgodovine NOB, nadalje vpliv odločujočega glavnega štaba NOB s Titom na čelu, da naj slovenski partizani dokažejo, da je OF enako zmagovita kot KPJ tudi, še en prostor za presojo… Seveda sem ves čas na stran žrtev Dražgošanov in tudi partizanov in zoper okupatorja, torej seveda ves čas na strani prebivalcev in borcev. Menil sem tudi, da je režiser Andrej Stojan dobro opravil delo in cela umetniška ekipa, na koncu pa je bil užaljen, ker se v pisanje koncu vmešal na novo pritegnjen zunanji sodelavec dramaturg in uspel »popraviti« v tretjem delu del razpleta dodatek o münchenski univerzitetni akciji, s katerim so želeli ustvarjalci brez posveta z avtorjem scenarija »evropeizirati« dražgoško tragedijo, medtem ko sem sam želel dati poudarek preprostih stiski hribovcev s strahoto slovenske partizanščine. Partljič pravi: »Na svojo »partizansko nadaljevank sem kljub temu ponosen, četudi je bilo slišati nekaj o ideoloških poudarkih, honorarju (ki je bil prej skromen kot kakorkoli izjemen), enostranski ideološkim očitkov, češ, da niso žrtve partizanov samo ljudje Dražgoš, ampak tudi domobranci, četniki in kolaboranti… Vidim, da nekateri stresajo svojo jezo na revolucijo tudi z jezo na “Oblake”. Naredil sem, kar sem bil takrat sposoben, sprotne ocene so bile tudi v tisku pozitivne… Nekdo se je obregnil ob del scenarija zadnje epizode, pa ki ni bila »moja« in je mene samega jezila. Zato sem bil jezen celo na režiserja Stojana.
Tone Partljič

NAPOVEDNIK:
20.11. ob 19:00 – OBLAKI SO RDEČI (3. in 4. del)
26.11. ob 19:00 – PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM
3.12. ob 19:00 – LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO
10.12. ob 19:00 – MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK
17.12. ob 18:00 – POLETJE V ŠKOLJKI

Ogled projekcije je brezplačen.
Organizira KD ROV in Muzejsko društvo Železniki.
PARKIRANJE: parkirišče pred kulturnim domom in ostala urejena parkirišča v bližini.
Dogodek je del praznovanja 100 letnice Sokolskega doma Železniki, zdaj znanega kot Kulturni dom. Odprite vrata kulturi in obiščite dogodke v Domu!